»izseljenska izkušnja ameriško-bosanskega pisatelja Aleksandra Hemona, ki jo opisuje v avtobiografskih esejih, zbranih v knjigi Knjiga mojih življenj, ima morda srečen konec, a to o njej ne pove veliko.«
»primer Aleksandra Hemona«
»Obeta se ji nedelujoč politični sistem, ki preprečuje že samo možnost vere v skupno družbo, kot se je to zgodilo v Bosni.«
»Imela sem podpisovanje, na katero ni prišel nihče, razen tipa, ki je hotel kupiti lepilni trak in je mislil, da delam v knjigarni.«
»Se je pa zgodil tisti trenutek, ko te knjiga pokliče. Se vam je že kdaj zgodilo kaj takšnega?«
»Jaz vem, kako je biti neviden. Vem, kako je, ko je vseeno, če zjutraj vstaneš iz postelje ali ne, ker tega nihče ne opazi. Vem, kako je, ko se sprašuješ, ali si naredil prav, da si šel iz svojega mesta, države, ko blodiš po cestah brez denarja in konteksta. Čas je, da naredim predstavo o teh občutkih. In Aleksander Hemon je napisal knjigo, ki bi jo rada jaz napisala, pa nisem znala. Knjigo mojih življenj.«
»največji pisatelj naše generacije«
»največji pisatelj naše generacije«
»največji pisatelj naše generacije.«
»največji pisatelj naše generacije.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju